»Zaupajte v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala.« (Iz 26,4)

Beseda življenja, ki jo hočemo živeti ta mesec, je iz Knjige preroka Izaija. To je obširno in bogato besedilo, zelo ljubo tudi krščanskemu izročilu. V njem so strani, ki so nam zelo pri srcu, kot je naznanilo Emanuela, “Boga z nami”,[1] ali tudi podoba trpečega Služabnika,[2] ki je v ozadju pripovedi o Jezusovem trpljenju in smrti.

Zgornja vrstica je del zahvalne pesmi, ki jo prerok polaga v usta izraelskega ljudstva, ki je premagalo strašno preizkušnjo izgnanstva in se bo končno vrnilo v Jeruzalem. Besede iz zahvalne pesmi odpirajo srca upanju, kajti Bog je zvesto navzoč ob Izraelu, neomajno kakor skala, on sam podpira vse napore ljudstva za civilno, politično in versko obnovo.

Mesto, ki velja za “vzvišeno”, bo podrto do tal,[3] ker ni grajeno v skladu z načrtom Božje ljubezni, mesto, grajeno na skali Božje bližine, pa bo uživalo mir in blaginjo.

»Zaupajte v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala.«

Kako aktualna je potreba po trdnosti in miru! Tudi mi, osebno in vsi skupaj, preživljamo temne zgodovinske trenutke, ki grozijo, da nas bodo poteptali pod težo negotovosti in strahu pred prihodnostjo.

Kako naj premagamo skušnjavo, da bi pustili, da nas strejo težave sedanjosti, se zaprli vase in gojili čustva sumničavosti in nezaupanja do drugih?

Za kristjane je odgovor seveda ta, da pogumno “obnovimo” predvsem zaupen odnos z Bogom, ki je v Jezusu postal naš bližnji na poteh življenja, tudi najbolj temnih, ozkih, vijugastih in strmih.

A ta vera ne pomeni, da smo nedejavni in čakamo. Nasprotno, od nas zahteva, da smo dejavni, zato da bi bili ustvarjalno in odgovorno v prvih vrstah pri gradnji “novega mesta”, ki ima za temelj zapoved medsebojne ljubezni. To je mesto z odprtimi vrati, ki sprejema vse, predvsem »uboge in siromake«,[4] ki so od vekomaj Gospodovi ljubljenci.

In prepričani smo, da na tej poti kot tovariše najdemo mnoge može in žene, ki v svojem srcu gojijo splošne vrednote solidarnosti in dostojanstva vsakega človeka, v spoštovanju stvarstva, našega “skupnega doma”.

»Zaupajte v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala.«

V španski vasi Aljucer si celotna skupnost prizadeva graditi bratske odnose s pomočjo raznih oblik odprte in vključujoče soudeleženosti.

Tako pripovedujejo: »Poleti leta 2008 smo ustanovili kulturno združenje z namenom, da bi opravljali raznovrstne dejavnosti, bodisi na našo pobudo bodisi v sodelovanju z drugimi združenji na tem področju, da bi širili prostor za dialog in mednarodne človekoljubne projekte.

Že prvo leto, na primer, smo pripravili večerjo solidarnosti za projekt Bratstvo z Afriko, ki je namenjen financiranju štipendij za mlade Afričane, ki so se zavezali, da bodo v svoji državi delali vsaj pet let. Na teh večerjah se zbere okoli dvesto ljudi, s katerimi sodelujejo trgovci in združenja.

Zelo smo veseli, da že leta sodelujemo tudi z drugim združenjem. Skupaj vsako leto priredimo dogodek, ki je odprt za osebnosti iz sveta kulture, glasbe, slikarstva in literature, a tudi za predstavnike iz sveta politike, ekonomije in zdravstva. Za vse je to priložnost, da si izmenjajo življenjske izkušnje in najgloblje razloge za svoje odločitve.«[5]

»Zaupajte v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala.«

Pričakujemo božič. Pripravimo se nanj, tako da takoj sprejmemo Jezusa v njegovi besedi.

Ta beseda je skala, na kateri je treba graditi tudi človeško mesto: »Utelešajmo jo, naj postane naša, in če jo živimo, bomo izkusili, kakšno življenjsko moč sprošča v nas in okoli nas. Zaljubimo se v evangelij do te mere, da se bomo spremenili vanj in ga razlivali na druge /…/ Ne bomo več živeli mi, ampak se bo v nas izoblikoval Jezus. Začutili bomo, da smo se osvobodili sebe, svojih omejenosti, svojih zasužnjenosti. A ne le to, videli bomo tudi revolucijo ljubezni, ki jo bo Jezus, ko bo v nas svobodno zaživel, povzročal v družbenem tkivu, v katero smo potopljeni.«[6]

Letizia Magri

[1] Prim. Iz 7,14 in Mt 1,23.

[2] Prim. Iz 52,13–53,12.

[3] Prim. Iz 26,5.

[4] Prim. Iz 26,6.

[5] Izkušnja s spletne strani www.focolare.org.

[6] Ch. Lubich, Beseda življenja za september 2006.