Božje sanje je mogoče upočasniti, ne pa ustaviti!

V Turčiji je junija letos potekal peti vrh Halki, ki sta ga organizirala Carigrajski patriarhat in Univerzitetni inštitut Sophia.

Januarja 2019 je delegacija Univerzitetnega inštituta Sophia (IUS) obiskala ekumenskega patriarha Bartolomeja v Fanaru, zgodovinski grški četrti današnjega Carigrada v Turčiji. V tistih dneh nas je prijazno sprejel tudi metropolit Elpidophoros iz Burse, takratni opat samostana Svete Trojice na otoku Halki in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Solunu; maja naslednje leto je postal ameriški nadškof. Z njim smo začutili globoko občestvo, iz katerega se je porodila želja, da bi skupaj s katoliškimi in pravoslavnimi študenti in učitelji organizirali poletno šolo na temo ekologije, ki je tako draga obema sestrskima cerkvama.

Pandemija je dogodek le prestavila, letos so se te sanje uresničile

»Vse je v odnosu ljubezni,« je med drugim dejala Margaret Karram in spomnila na usodo enotnosti, ki je zapisana v vesolju in ki so jo danes bolj kot kdaj prej moški in ženske poklicani spodbujati s pogumnimi in preroškimi dejanji in mislimi. Naslov petega vrha v Halkiju, ki sta ga skupaj organizirala Carigrajski patriarhat in IUS in se je začel v sredo, 8. junija, to jasno razkriva: »Skupaj podpirati prihodnost planeta.« Patriarh Bartolomej je z zavzetim in razsvetljenim nagovorom pozdravil udeležence, študente in učitelje z vseh celin z zelo različnimi interdisciplinarnimi in ekumenskimi izkušnjami.

Ni naključje, da je patriarh Bartolomej želel poudariti dve besedi iz tega naslova: “prihodnost” in “skupaj”. Prvi spominja na močno medgeneracijsko vez, ki je neločljivo povezana s spoštovanjem okolja, v katerem živimo, drugi na neizogiben interdisciplinarni pristop, ki ga je treba uporabiti ob upoštevanju obsežnosti in zapletenosti ekoloških problemov. »Jasno je,« je dejal patriarh, »da se bomo lahko le s skupnimi močmi ‒ verskih voditeljev, znanstvenikov, političnih oblasti, izobraževalnih ustanov in finančnih organizacij ‒ učinkovito spoprijeli s temi ključnimi vprašanji našega časa.«

Na koncu govora se je dotaknil dveh pojmov, ki sta zelo blizu pravoslavni teologiji in duhovnosti: “evharistija” (v smislu zahvale za dar stvarstva) in “askeza” (razumljena kot obvladovanje porabniške strasti). Patriarh je povabil, naj teh pojmov ne obravnavamo zgolj v liturgičnem ali redovniškem smislu, ampak kot različne načine govorjenja o občestvu. »In prav tu se vizija našega brata papeža Frančiška,« je čustveno priznal, »ujema z vizijo sveta, ki jo predlagamo in razglašamo že več kot trideset let. Oba sva prepričana, da to, kar delamo svetu, “delamo tudi najmanjšim bratom in sestram” (Mt 25,40), tako kot to, kar delamo drugim, delamo samemu Bogu (prim. Mt 25,45). Ni naključje, da je takoj po objavi okrožnice o okolju Hvaljen, moj Gospod papež Frančišek objavil naslednjo encikliko Vsi smo bratje.«

Tako piše tudi papež Frančišek v Hvaljen, moj Gospod: »Če v resničnosti ne priznamo pomembnosti reveža, človeškega zarodka, človeka s posebnimi potrebami …, bomo težko znali pposlušati ječanje same narave. Vse je povezano« (št. 117). Patriarh pa to pojasnjuje tako, da to umesti v kontekst: to so »povezave med nami in celotnim Božjim stvarstvom, med našo vero in našim delovanjem, med našo teologijo in našo duhovnostjo, med tem, kar govorimo, in tem, kar delamo; med znanostjo in religijo, med našimi prepričanji in vsemi disciplinami; med našim zakramentalnim občestvom in našo socialno zavestjo; med našo generacijo in prihodnjimi generacijami, med našimi cerkvami, pa tudi z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi. Da, vse povezuje vez, ki jo lahko le medsebojna ljubezen med ljudmi naredi vidno za vse moške in ženske na tem čudovitem planetu Zemlji.«

Ekumenski patriarh Bartolomej je tudi toplo pozdravil Margaret Karram, Jesúsa Morána in nekatere člane Gibanja fokolarov v Fanaru, sedežu svojega patriarhata, z besedami: »V tebi sprejemamo Gibanje fokolarov po vsem svetu in smo prepričani, da bo to le prvo od mnogih srečanj. Dobrodošli bratje in sestre!«

Margaret Karram pa je dejala: »Zelo sem vesela, da lahko skupaj praznujemo pravoslavne binkošti. Sveti Duh želi, da bi bili vedno bolj zedinjeni in da bi nas On vodil po poti, ki sta jo začela Chiara in patriarh Atenagora.«