Nič nam ne more preprečiti, da bi ljubili!

Maria Voce

Sporočilo Marie Voce, predsednice Gibanja fokolarov, skupnostim Gibanja po svetu 14. marca ob obletnici smrti Chiare Lubich

Članek je objavljen v aprilski reviji Novi svet. 

Povezava na originalni video:

Niente può impedirci di amare

Predrage in predragi,

res sem vesela, da lahko pridem do vseh vas v svetu prav danes, 14. marca, na dan, ko je Chiara odšla v nebesa, in v letu, ko obeležujemo stoletnico njenega rojstva. Odkar se je praznovanje začelo, smo se veselili zaradi načrtovanih izjemnih dogodkov, ki so potekali in še potekajo po vsem svetu. Mediji se zelo zanimajo tako za Chiarino življenje kot za vse, kar je karizma povzročila v njeni veliki družini. Z njo se srečuje res veliko ljudi!

Radi bi, da bi se praznovanje nadaljevalo, prav tako številni dogodki, srečanja, aktivnosti, konference in evharistična slavja skupnosti, a se dobro zavedamo, da se je prizorišče spremenilo. Epidemija koronavirusa sili mnoge države te naše Zemlje k drastičnim odločitvam, da bi se ustavilo njegovo širjenje: osama in telesna oddaljenost sta zaenkrat najbolj učinkovita načina poleg prepovedi vseh možnih srečanj oziroma javnih dogodkov; celo obhajanje svetih maš. Na srečo začenjajo s Kitajske, ki smo jo tedne dolgo trepetaje spremljali, prihajati prve boljše novice, da se zmanjšuje število novih obolelih in tudi smrtnih primerov. Toda v Italiji in drugje po svetu je stanje še vedno zelo resno.

Dobro se zavedamo, da koronavirus ni edino izredno stanje. Tu mislim na odprte konflikte, kot je tisti v Siriji, na migrante, ki so prisiljeni bežati iz svojih dežel, na stare in nove epidemije v nekaterih afriških državah.

Samo tako, samo s podelitvijo dejanj ljubezni, ki jih lahko kljub vsemu delamo, se bomo nalezli virusa upanja, virusa bratstva.

Maria Voce

Seveda je za mnoge izmed nas, ki živimo v osami, – tudi jaz vam zato govorim od doma – to popolnoma nova izkušnja. Ustvarjeni smo za občestvo in edinost, kar je razvidno iz sadov tega tako bolečega obdobja, o čemer ste mi mnogi pisali. Iz srca se vam zahvaljujem! Živo pričujete, da nam kljub skrajnim razmeram nihče ne more odvzeti Boga ali nam preprečiti, da bi ljubili.

Mnogo je načinov, da podpiramo in tolažimo: najprej z molitvijo, potem tako, da množimo dejanja ljubezni – telefonski klici, elektronska povezovanja, “mejli” …, da nihče ne bi bil osamljen: tisti, ki so doma, a tudi bolni in vsi, ki negujejo, tolažijo, spremljajo, vsi, ki čutijo posledice tega stanja. Skratka, bodimo ustvarjalni, uporabljajmo domišljijo … Naši gen nas tega učijo s številnimi izkušnjami, ki jih delijo na družbenih omrežjih, a ne samo oni. Samo tako, samo s podelitvijo dejanj ljubezni, ki jih lahko kljub vsemu delamo, se bomo nalezli virusa upanja, virusa bratstva.

To bo trajalo nekaj časa, bodo dnevi, morda tedni ali meseci … ne vemo. Kakor koli že, minilo bo. Če bomo dobro živeli, bomo na novo odkrili Jezusovo živo in močno navzočnost v živetem evangeliju, v bratu, v Jezusu med nami, ki ga imamo lahko tudi na daljavo v naši veliki družini; zlasti pa v ljubljeni bolečini, v kateri prepoznavamo zapuščenega Jezusa – »Chiarinega Boga«, kakor rad pove škof iz Trenta. V njem bomo srečali tudi njo in naučili se bomo gledati na vsako okoliščino z njenimi očmi. Tudi mi bomo lahko ponovili izkušnjo Chiare in njenih tovarišic, ki skoraj niso opazile ne vojne ne njenega konca, ker je bila – saj jih je prevzel Bog in njegova ljubezen – resničnost, ki so jo živele, močnejša od vsega. Vse se je začelo s to novo vero v Božjo ljubezen.

Začnimo tudi mi danes znova, prepričani, da je vse Ljubezen, in če smo zedinjeni v molitvi in v ljubezni do vseh, bomo širili upanje in bomo opogumili svet. To je najboljši spomin na Chiaro in na njen – in naš – veliki Ideal. Ostajam z vsemi vami, kjer koli ste. Pozdravljeni!

Prevedla Valerija Brenčič

Pin It on Pinterest

Share This