Nov vzgojni model Chiare Lubich

Vincenzo Zani

Prevedla Neva Flajs

Ko je bila ustanoviteljica Gibanja fokolarov učiteljica, ni poniževala tistega, ki je delal napake, ampak je pazila na vsakega učenca, da bi ga razumela in rešila probleme. Po mnenju tajnika Kongregacije za katoliško vzgojo pri Svetem sedežu msgr. Vincenza Zanija bi morali tudi z znanstvenega vidika poglobiti to generativno razsežnost v vzgoji.

 

»Zares upam, da bo stoletnica rojstva Chiare Lubich pomagala razumeti vzgojni model, ki izhaja iz karizme edinosti in se razlikuje od tradicionalnega, ker je ta model usmerjen v idejo o troedinem Bogu.« 22. januarja 2020 je minilo sto let od rojstva ustanoviteljice Gibanja fokolarov in msgr. Vincenzo Zani, tajnik Kongregacije za katoliško vzgojo, upa, da se bo njen prispevek na pedagoškem področju lahko bolj razvil. »Prebral sem knjigo Biti vzgojitelji – pogum prisotnosti, ki je izšla pri založbi Città Nuova1 in govori o izkušnjah učiteljice Chiare, in vedno me je navdušilo pričevanje zelo starega gospoda, ki je bil njen učenec.«

»Ko smo delali napake, se zmotili,« pripoveduje ta mož, »učiteljica Chiara ni posegala s poniževanjem, ampak je ves svoj čas posvetila tistemu posameznemu primeru s pomočjo dialoga, spremljanja, razumevanja problemov in njihovega ozadja. To je vzgoja.«

Danes, pojasnjuje nadškof Zani, se v mednarodnih strukturah razpravlja prav o prehodu od poučevanja k učenju, kar pomeni, postaviti otroke v središče. To pa postane za vzgojitelja skrajno zahtevno, kajti zelo udobno je iti v razred in izpeljati neko lekcijo brez zanimanja za kaj drugega. Če pa ti, učitelj, postaneš nekdo, ki spremljaš tistega, v katerega je tvoj poseg usmerjen, postane tvoje delo nekaj veliko večjega.

»Sam sistem izobraževanja je potrebno ponovno premisliti. Chiarin vzgojni model,« razlaga Zani, »je drugačen v odnosu do tradicionalnnega. Vzgojni model, ki je usmerjen v idejo o troedinem Bogu, miselnost usmerja na vzgojo, ki ne bi bila samo diadična, dvojiška, ampak triadna: vzgajati pomeni ostati odprti tako do vzgajanega kot do tretje razsežnosti, ki je generativna, rodovitna razsežnost vzgoje, kar je popolnoma nekaj drugega, novega in je treba poglabljati. Treba jo je znanstveno raziskovati. Nekaj drobnih poudarkov nekaterih avtorjev že obstaja, vendar je treba to bolj razviti. Upam, da bo ob stoti obletnici ta stvar sprejeta in ponovno sprožena.«

Chiara Lubich
Ustanoviteljica gibanja Fokolarov

Msgr. Zani, zakaj je vzgojni sporazum, ki ga je izrazil papež Frančišek, tako pomemben?

S to spodbudo papež nadaljuje celo vrsto pobud, ki jih je dal v zadnjih letih. Vzgoja je zanj ena glavnih tem. Ob tem se vidi, kaj je doživljal v velikem mestu Buenos Aires, v neugodnih situacijah. Njegove vzgojne spodbude so na teoretičnem nivoju, vendar so sad zelo težkih izkušenj, ki jih je preživel v tistem okolju. Pomagajo razumeti papeža, ko nam predlaga vzgojo in izobraževanje, ki povezuje razum s srcem in z rokami. Predlaga nam izobraževanje, ki ni samo teoretično ali čustveno, ampak nas vodi v spremembe, v služenje, v prizadevanje. Vse to so vzgojne ideje. Torej vzgojni sporazum po eni strani daje stalnost vsemu temu od koncila do danes, po drugi strani pa papež odgovarja na veliko povpraševanje, ki ne prihaja samo iz katoliškega sveta, ampak tudi od judov in muslimanov.

Razložite nam bolje …

Mnogi se obračajo nanj in ga prosijo, naj pove o tej pomembni temi nekaj pomenljivega, sporočilnega. Srečal sem osebe, ki so rekle: »Želimo nekaj narediti skupaj s papežem.« Govoril sem z njim in rekel je: »Dobro, pa naredimo!« In tu se je vse začelo. Torej religiozni dialog na področju vzgoje … Vse to je povzeto v sporočilu 12. septembra 2019.  Izhodišče je v Laudato si`, ki vsebuje nalogo zaščititi skupni dom. Da to naredimo, je potrebna vzgojna zaveza, da se vsi združimo, kajti preživljamo epohalni trenutek, v vedno večji naglici in z vedno večjo hitrostjo. V vsem tem vzgoja potrebuje drugačne čase, počasnejše, prostore, kraje, trenutke. Moramo se povezati vsi: ne samo vzgojitelji, ampak tudi družine, gospodarstveniki, sociologi … Za vzgojo je potrebna cela vas, potrebna je sinergija skupnosti, s ponovnim poudarkom na osebo, ki je osrednjega pomena, z razvijanjem vseh njenih razsežnosti, z vzgojo za služenje, za skupno dobro. Vabilo velja za vse izraze družbenega življenja, civilnega in političnega, da bi osredotočili vse svoje moči in energijo v srednje- in dolgoročne načrte. Skupaj z vzgojnimi nalogami gre tudi prizadevanje proti zlorabam mladoletnih. Papež Frančišek je dal spodbudo Cerkvi … Da, sunek je bil potreben, pozitiven, v nekem smislu pa je bil nadaljevanje že predhodnih dogodkov. Zavedamo se dramatičnosti teh pojavov in treba si je zavihati rokave in odgovoriti. Ne se bati soočenja s tem problemom, ki je škandal, tega se zavedamo in prosimo odpuščanja.

 

Sedaj, kakor pravite, je treba odgovoriti …

Moramo dati odgovor. Ko je izbruhnil ta pojav, je Sveti sedež z Ratzingerjem, kardinalom Kongregacije za verski nauk, in z nami, tukaj prisotnimi, poklical največje strokovnjake v svetovnem merilu, da bi proučili ta pojav, ker je bil nekaj novega. Na površje je prišel grozljiv sociološki in statistični okvir. Bilo je, kot bi odstrli tančico s pojavov, ki so po statističnih podatkih v majhnem delu vpletali Cerkev, ki pa so bili najbolj škandalozni. Vsa okolja so bila vpletena: šolstvo, šport, umetnost …. Vsa so bila okužena s tem pojavom. Bilo je šokantno, dobro se spominjam.

Kako nadaljevati? Z zelo močnim zavedanjem moramo premisliti naše vzgojne modele. To se je zgodilo pred petnajstimi leti in le postopoma zmoremo govoriti o tem, kakor piše v knjigi Zavarovati otroštvo (založba Citta Nuova), da moramo videti s psihologom, sociologom, pedagogom… kaj narediti, ker je v ta problem vpletena celotna skupnost, to je družbeni problem. Zato je potrebna vzgojna vas!

Pin It on Pinterest

Share This