Rastemo z otroki – Razvoj govora

Ezio Aceti

Italijanski razvojni psiholog

»Moj dvajsetmesečni sin Janez ne govori veliko, in ko kaj želi, naredi kakšno kretnjo ali pa me pokliče s preprosto besedico. Pri drugih otrocih njegove starosti sem slišala, da se že izražajo z različnimi besedami. Je to normalno ali bi morala biti zaskrbljena?«

Spoštovana mama Ana, najprej se vam zahvaljujem za vprašanje, ki mi ponuja priložnost, da opišem, čeprav na strnjen način, razvoj govora pri otroku. Pogosto mi mame v zaskrbljenosti pišejo, ker njihovi otroci niso še začeli govoriti ali ker se še ne izražajo kakor drugi. V večini primerov je to normalen pojav in ne povzroča nobenih skrbi, če so le prisotni nekateri znaki jezika: sprejemanje, razumevanje in oddajanje. Na splošno glavne razvojne faze jezika in govora potekajo v času med osmim in šestintridesetim mesecem starosti. Kasneje se osnovna jezikovna usposobljenost razširi in izpopolnjuje, predvsem v zvezi s širjenjem besedišča, z uporabo oblikovnih in sintaktičnih pravil ter s slovnično reorganizacijo, kar je nepogrešljivo za prehod od ravni preproste povedi na raven pogovora in razmisleka.

Najpomembnejši pa sta prvi dve stopnji: začetek razumevanja besed in začetek izgovarjanja besed. Ti dve stopnji sta po navadi doseženi v prvih osemnajstih mesecih in sta nepogrešljivi za preverjanje otrokovih sposobnosti, ki so, poudarjam, v večini primerov povsem običajne. Začetek razumevanja besed je moč postaviti v starost med osem in enajst mesecev in ta stopnja je močno pogojena s situacijo. Otrok je po navadi sposoben ustrezno odgovoriti samo na preproste ukaze, kot so: »Zaploskaj«, »Daj pa–pa.« Če se te spodbude ponavljajo in otrok nanje vedno pravilno odgovori, pomeni, da je osnovno razumevanje besed doseženo. Že v drugem letu se razumevanje občutno poveča in na splošno otrok preide od razumevanja šestdesetih besed pri desetih mesecih na približno dvesto besed pri šestnajstih mesecih. V istem času začne otrok besede izgovarjati, najprej kot ponavljanje in v povezavi s kontekstom, kasneje tudi brez konteksta. To izgovarjanje besed se od otroka do otroka razlikuje, zato imamo otroke, ki jim do dvajsetega meseca uspe izgovarjati vsaj petdeset besed, in druge bolj zgodnje, ki znajo izgovoriti tudi petsto do šeststo besed.

Zadnja, za jezik pomembna, temeljna faza je kombiniranje, sestavljanje besed, kar predstavlja minimalno jedrno strukturo stavka. Seveda poleg otrokovih sposobnosti v razvoj govora vstopa mnogo spremenljivk in vse imajo svojo pomembnost, da besede in različne kombinacije otrok lažje obvladuje. Starši to lahko spodbujajo tako, da se z otrokom pogovarjajo na nežen, čustveno bogat način, da otroku berejo igračke (da, igračko lahko beremo in lahko je vir pripovedi in izmišljenih zgodbic, ki v otroku razvijajo domišljijo, željo po pripovedovanju in ustvarjalnosti). Otrok bo tako vedno bolj razumel, da je beseda plod pozornosti, ljubezni in nege, skrbnosti. V bistvu bi moral biti pravi pomen jezika v omogočanju vedno boljših odnosov, dialoga med osebami in veselja biti skupaj. Mislim, da je zato Bog človeku dal govor: da izrazi z enim glasom množico lepot, ki jih vsebujejo različne besede.

Prevedla Neva Flajs

Pin It on Pinterest

Share This