Iz živete Božje besede se rodi občestvo

Maria do Sameiro Freitas

Izkušnja župnije iz srednje Italije

Appignano je občina v Markah, kjer je že nekaj let živa izkušnja župnije – občestva, ki se začenja v skupinah besede življenja. V njih poskušajo uresničevati stavek iz evangelija, da si to potem podelijo in rodi sadove v konkretnih dejanjih. Vsako leto je v Appignanu praznik besede življenja. Ko se je avtorica udeležila tega praznika, je odkrila, kako se iz prakse živeti besedo rodi živo občestvo.

Appignano je podeželska občina s približno štiri tisoč prebivalci v škofiji Macerata. Tja sem šla na povabilo prijateljev, ki so mi pripovedovali o prazniku besede življenja, ki ga imajo vsako leto in pritegne ves kraj. Radovednost mi je vzbudil naslov: Ali morda evangeljske besede tako pritegnejo, da okrog sebe vključijo v dogajanje za praznovanje vso občino? Ali pa gre le za posrečen naslov običajnih župnijskih ali občinskih praznovanj ob koncu delovnega leta, kjer je glavni dogodek večerno srečanje prijateljev z dobro jedačo in pijačo in še z znanim pevcem, ki pritegne mlade?

Prispem že blizu večera. Pri župnijskem središču ob cerkvi vidim živahno druščino otrok, mladih, družin … prenašajo tudi glasbila, a ne opazim imen znanih glasbenih ansamblov, ampak le mlade, ki urejujejo oder in obenem poskušajo inštrumente.

Mreža konkretnih in vključujočih odnosov

Sprejem je topel. Povedo mi, da je tu sestra fanta, ki je odšel v novo življenje pred kakšnim mesecem, star komaj trinajst let, in je prav izredno zedinil ves kraj. V treh letih bolezni so se njegovi sošolci strnili okrog njega. Da bi mu omogočili, da bi bil skupaj z njimi pri prvem obhajilu, kot si je tako zelo želel, so ta praznik prestavili za eno leto. In ko se je Andrej iz bolnišnice vrnil brez las, so se tudi oni ostrigli do golega, da bi se med njimi počutil domače. Po njegovem odhodu je v Appignanu nastala Idealna turneja, letno tekmovanje v malem nogometu. Ta šport je imel Andrej zelo rad, igral je kot vratar. Turneja ni samo trenutek, ko se spominjajo Andreja, ampak tudi priložnost, da se vsi počutijo kot družina. Skupaj sodelujejo dečki, mladi in odrasli, Andrejevi prijatelji in njihovi družinski člani, prijatelji letnega taborjenja in vsi tisti, ki so mu bili blizu, skratka, tisti, ki so mu bili dragi. Tudi oni so ta večer tukaj.

Appignano v osrednji Italiji

Verni in neverni

Ko čakamo na začetek praznovanja, mi pripovedujejo veliko majhnih in velikih zgodb: O zgraditvi nove cerkve in oratorija. V trenutku gradnje, ko ni bilo več denarja za nadaljevanje, je zavzetemu župljanu prišla ideja, da potrka na vrata podjetnikov v pokrajini, a ne samo tistih, ki prihajajo v cerkev. In kaj se zgodi? V kratkem so se povezali verni in ljudje brez verskih prepričanj. Tako Cerkev Jezusa Odrešenika vsi čutijo za svojo in oratorij pripada vsem.

Ena zadnjih dejavnosti, ki je nastala po skupnem prizadevanju občine in župnije, je socialnega značaja: blagovnica Z odprtim srcem. Pobuda, ki je nastala s konkretno pomočjo revne osebe, se je razširila na vso skupnost. V nekaj dneh so našli primeren prostor, razni ljudje so se dali na razpolago kot prostovoljci, komercialist se je ponudil, da brezplačno poskrbi za potrebna dovoljenja. V pičlih dveh tednih so že odprli blagovnico.

Ljudje tja prinašajo, kar imajo odveč, in kdor je v potrebi, more to dobiti za simbolično ceno. Tako jim uspe s pridobljenimi predmeti in denarjem spoprijemati se z nujnimi potrebami krajanov. Blagovnica je tako postala kraj srečevanja z najrazličnejšimi ljudmi, s katerimi vzpostavljajo odnose pomoči, medsebojnosti in prijateljstva.

Med tem se zbira vedno več ljudi za praznik: raznih poklicev, uslužbenci, s civilnega in cerkvenega sveta, družine, prihajajo tudi iz bližnjih škofij, da bi kot jaz spoznali to izkušnjo.

Vse teče v ozračju velikega veselja. Andrejeva sestra vodi program, predstavlja razne skupine, ki se zvrstijo na odru. Kar pripovedujejo, niso besede, da bi pritegnili pozornost poslušalcev. To so dogodki in izkušnje živetega evangelija! To se vidi iz stalnega navajanja stavkov Svetega pisma in iz veselja živete besede. Dve uri se izmenjujejo skupine, vsaka podarja nekaj posebnega. Vmes so pesmi in prizori, ki jih izvajajo predvsem mladi in otroci, s čimer izpričujejo lepoto in privlačnost Božje besede, ko jo živimo skupaj.

Evangelij kot kvas, ki ustvarja novo miselnost

Zvečer me sprejme družina iz tega kraja. Zjutraj poskušam takoj razumeti, kje sem in kako je temu kraju uspelo ustvariti tako živo, privlačno in veselo skupnost. Pripovedujejo mi o don Piu Pesareseju, nekdanjem župniku, ki je pred leti začel s skupino, v kateri so poskušali živeti evangelij in si podeliti življenje, ki se je iz tega porajalo. Tako so počasi nastajale razne skupine besede življenja, navdihujoč se pri karizmi edinosti Chiare Lubich. Začeli so s prepričanjem, da beseda ni samo za meditacijo, ampak za življenje. Vzamejo misel iz evangelija ali iz drugih delov Svetega pisma in jo poskušajo živeti ves mesec. Potem se srečajo, da si izmenjajo, kako je beseda delovala v vsakem. Iz medsebojne podelitve se porajajo nova razumevanja, konkretni načrti, predvsem pa sprememba miselnosti, ki jo vedno bolj navdihuje evangelij.

»Don Pio je nekaterim župljanom to predložil in v našem življenju so se takoj pokazali sadovi in tudi v skupnosti, ki je naredila kvalitativen skok v odnosih in solidarnosti. Skoz leta je skupina zelo rasla med mladimi, odraslimi in družinami. Mladi so postavili na noge ansambel “Diamant”, ki to evangeljsko življenje nosi v mnoge kraje škofije. Tako tudi v drugih župnijah nastajajo skupine besede življenja. Živeta beseda je kvas, ki prekvaša vso skupnost.«

Prišel je čas odhoda. Ne morem prisluhniti vsem pobudam, ki so naredile iz župnije v Appignanu odprto skupnost, ki je vključena v življenje pokrajine ne samo na duhovnem in pastoralnem področju – kot so kateheza, bogoslužje in odnosi med gibanji –, ampak tudi na socialnem. Ta skupnost pritegne tistega, ki redno obiskuje dejavnosti župnije in tudi mnoge druge, ki na razne načine sodelujejo pri raznovrstnih dejavnostih. Župnija je kraj, »kamor prihajajo žejni pit, da nadaljujejo pot, in središče stalne misijonarske napotitve« (Evangelii gaudium – VE 28). Odhajam prepričana, da je Cerkev zares “zakrament Boga” za vse človeštvo: tu je Božje ljudstvo!

Prevedel Vinko Paljk

Pin It on Pinterest

Share This