Obrnimo se h Kristusovi veliki noči

dr. Bojan M Ravbar

teolog, prevajalec, esejist

Na poti nas še čakajo koraki, polni upanja, ki vodijo v Luč, da doživimo, da »iz skalnatega groba, iz trupla / maziljenega, zasije znamenje križa«.1 Sleherna velika noč pozna križ, vsako vstajenje – smrt. Treba je “umreti” bolj ali manj pomembnim rečem, pogosto škodljivim in sovražnim, ki se jih zaslepljeno oklepamo; “umreti” predvsem ob smrti naših dragih – in kdo ni naš na tej obli, ki je dana vsem brez razlike?! Stvarnik nas je vpel »v dinamičen proces, ki vključuje tudi zgodovino in celotno stvarstvo«.2 Potujemo od velike noči do velike noči, da bi Luč v sebi delili z brati.

Letos je pot naporna. Tako v svetovnem merilu kot v Cerkvi je obdana s hudimi ranami, tako velika je moč zla. Naj spomnim na srečanje na vrhu v Vatikanu s 190 predsedniki škofovskih konferenc vsega sveta. Soočenje z bolečo resnico spolnih zlorab v Cerkvi, z zlom, ki ne prizanaša. »Tri dni pogovorov,« priznava papež, »poslušali smo glas žrtev, ki so trpele v naši Cerkvi. Drug drugega smo spraševali, kako ravnati odgovorno, katere korake narediti. Če hočemo pogumno v prihodnost, moramo reči kakor izgubljeni sin: ‟Oče, grešil sem.”« Frančišek med vzroki pedofilije pokaže na zlorabo oblasti in klerikalizem ter opozori, da ta rana ni razširjena samo v Cerkvi, ampak tudi v drugih okoljih, in da »velika večina duhovnikov živi svoje služenje v zvestobi evangeliju«. Križ, ki čaka na vstajenje.

Križ, ki čaka na vstajenje.

Opustimo sebičnost, pogled usmerjen vase, in se obrnimo h Kristusovi veliki noči. Postanimo bližnji bratom in sestram v težavah, delimo z njimi svoje duhovne in materialne dobrine. Tako bomo sprejeli v svoje življenje Kristusovo zmago nad grehom in smrtjo ter v stvarstvo pritegnili njegovo moč, ki preobraža.

Iz Poslanice za post 2019

Še druga rana skeli človeštvo. Z vseh koncev opozarjajo na nevarnost za planet Zemljo. Onesnaženje. Atentat na življenje. Znanstveniki, politiki, ljubitelji narave, preprosti ljudje, med njimi verni, se zavzeto trudijo, da bi našo zemljo rešili pogina. Tudi mladi so opozorili in z njimi družine z otroki. Iz 2.800 mest, tudi iz osmih slovenskih, se je dvignil opozorilni glas. Morda utegne kdo zlorabiti in manipulirati glas mladih, a dejstvo je, da oblastniki ne napravijo dovolj ali celo vlečejo voz v nasprotno smer.

Papež Frančišek ne miruje. Uporabi vsako priložnost in pove, da zaradi naše nemarnosti materi Zemlji bije plat zvona. Letošnje postno sporočilo, uprto v veliko noč, posveti temu vprašanju in ga nasloni na Besedo: »Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov« (Rim 8,19). Torej gre za nas. Treba je živeti kot Božji otroci, odrešeni ljudje, da ima stvarstvo korist. Opozarja na logiko, ki hoče imeti vse takoj in vedno več, se obrača od Božjih zakonov in vodi v pohlep, v čezmerno blagostanje, se ne meni za dobro bližnjega in pogosto tudi ne za svoje. To sili v izkoriščanje stvarstva, ljudi in okolja z »nepotešljivo poželjivostjo, ki ima vsako željo za pravico, a se bo prej ali slej s svojo uničevalnostjo obrnila tudi zoper tistega, ki tako ravna«.

Postno sporočilo 2019 vabi, naj postanemo novi ljudje in se v polnosti začutimo del stvarstva, ki tako željno pričakuje razodetja Božjih sinov, tistih, ki sodijo v “novo stvarstvo”. Poziva nas kristjane, naj uresničimo velikonočno skrivnost v osebnem življenju kakor tudi v družini in družbi. Temu naj služijo post, molitev in miloščina.

  1. Dane Zajc, Križev pot, XIV. postaja.
  2. Poslanica papeža Frančiška za postni čas 2019.

Pin It on Pinterest

Share This