Zgodovinska stran iz Abu Dabija

dr. Bojan Ravbar

teolog, prevajalec, esejist

Še ni zbledel prizor s konca januarja, ko se papež Frančišek z nepogrešljivo aktovko vzpenja na letalo na svetovni dan mladih. Dober teden za tem je zopet na poti. Spremljamo ga v Združene arabske emirate, kamor gre z velikim upanjem v duši.

V letalu izve, da v Abu Dabiju rahlo dežuje in komentira: »To je znamenje blagoslova. Upamo, da bo vse dobro.« Prvič se rimski škof podaja na Arabski polotok, zibel islama. Potreben je evangeljski pogum, ki mu ga ne manjka, ko na vse načine skuša graditi mostove. Misel nehote poleti 800 let pred tem, ko se sveti Frančišek kljub dobronamernemu ugovarjanju prebije skozi vrste križarske vojske, da bi srečal sultana al Malika. Papež Frančišek »sledi Cerkvi«, poudari novinarjem. Tako delajo preroki.

Vsekakor je srečen, kakor pove, saj mu Gospod podarja priložnost, da »na tleh te zemlje napišemo novo stran zgodovine medsebojnih odnosov med verami«. 1Dogodek je na prvih straneh časopisov v Emiratih. »Skupaj pišemo to stran dialoga,« komentira Gulf News, ko poroča o prvih papeževih korakih na Arabskem polotoku.

Nova stran zgodovine se je resnično obrnila 4. februarja 2019. V Abu Dabiju sta papež Frančišek in veliki imam Ahmed al Tajeb vpričo več kot 700 predstavnikov različnih verskih izročil z vseh koncev sveta podpisala izjavo o bratstvu in sobivanju. Zgodilo se je nekaj, kar ne pušča sveta takšnega, kakršen je bil doslej. Dva voditelja skupaj z istimi cilji: svetovni mir in bratsko sožitje, pospeševanje dialoga in identitete, zavračanje nasilja, terorizma in prisile na verskem področju, zavzemanje za spoštovanje žene ter spoštovanje do narave. Papež in veliki imam govorita »v imenu Boga, ki je ustvaril vsa človeška bitja z enakimi pravicami, dolžnostmi in dostojanstvom; v imenu človeške duše, ki jo je Bog prepovedal ubiti; v imenu revežev, sirot in vdov, beguncev in izgnancev, vseh žrtev vojn in preganjanj«. V tej zavesti – sta še zapisala – »zahtevamo od nas samih in od svetovnih voditeljev ter od tvorcev mednarodne politike in ekonomije, da si resno začnemo prizadevati za širjenje kulture strpnosti, sobivanja in miru in da posredujemo takoj, ko bo možno, za ustavitev prelivanja nedolžne krvi, za končanje vojn, spopadov, propadanja okolja in moralnega in kulturnega zatona, ki ga svet doživlja«.

Lahko bi obširno poročali tudi o srečanju pri maši na stadionu, prvič v zgodovini na takšnem javnem prostoru.

Abu Dhabi
Zgodovinski podpis dokumenta

Odslej “bratstvo” postaja znamenje, na katero se je treba sklicevati pri uresničevanju vesoljnega miru in sožitja nasploh, beremo v skupnem dokumentu. Kategorija bratstva dobiva temeljni pomen v življenju po lastni veri in prav tako, če hočemo priznati in ceniti vero drugih, ter tudi v prizadevanjih in delu za mir v svetu. Ni moč zanikati, da gre za versko dejanje, ki ga podpišeta osebnosti, ki prihajata iz zelo različnega kulturnega in verskega okolja. Čeprav je tako in morda prav zaradi tega dobiva še večjo veljavo. Saj gre za stvar, za katero se zavzemajo milijarde mož in žena vseh verstev. Listina s tem dobi širšo, mednarodno veljavo in postaja besedilo, ki ga bodo vzeli v roke po šolah in drugih ustanovah po svetu. Naj mladi iz tega črpajo pri snovanju lastne prihodnosti in v njem najdejo navdih za upiranje sovraštvu in za prenašanje vrednot miru na otroke.

Imam al Tajeb pove, da se je zamisel rodila pri skupni mizi, ko sta si s Frančiškom postala edina, kako zelo cenita vrednost bratstva. Nagovoril je tudi muslimane v zahodih državah in jih pozval, naj se s čutom odgovornosti vključijo v skupnosti, kjer živijo, ker sta mir in varnost tudi del njihove odgovornosti. Papež pa je s svoje strani uporabil podobo, simbol svoje poti v Emirate: golob z oljčno vejico v kljunu. Spominja na starodavno izročilo o potopu, znano v mnogih verskih izročilih. Da bi ohranil človeštvo, je Bog povabil Noeta, naj stopi na ladjo rešitve. Papež Frančišek danes vabi, naj skupaj stopimo na ladjo bratstva. Saj smo kljub vsemu podvrženi skušnjavi, da drugega obsojamo in se gledamo kot nasprotniki ali celo sovražniki. Prava vera pa je v tem, da ljubimo Boga z vsem srcem in bližnjega kakor sami sebe, je jasen. Biti bratje in sestre nikakor ne pomeni uniformiranosti, saj bratstvo »izraža tudi mnogovrstnost in različnost med brati«.

Prava vera pa je v tem, da ljubimo Boga z vsem srcem in bližnjega kakor sami sebe. 

Imam al Tajeb

Za Frančiška ni izbire za naprej: »Ali skupaj gradimo prihodnost ali prihodnosti ne bo.« Zato se zavzema za dialog, ki pomeni pot k trajnemu bratstvu in miru. Sem sodijo še druge prvine, kot sta vzgoja in pravičnost, pri čemer ne smemo prezreti vzajemnosti. Vabi še, naj staremu reku »spoznaj samega sebe« dodamo »spoznaj brata«, njegovo zgodovino, kulturo in vero, ker ni pravega poznanja sebe brez poznanja drugega. V govoru je vse povabil k sodelovanju “za razorožitev človekovega srca”.

Podpis “Listine o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sožitje” postaja ikona, da je to možno kljub videzu, ki se kaže drugačen. Podprla jo je tudi koordinacija evropskih islamskih voditeljev, ki so s tem povedali, da so “za” in da bodo v času romunskega predsedovanja evropski skupnosti skušali organizirati forum, ki bo z njeno vsebino seznanjal evropske voditelje. Vsekakor postaja jasno, da Frančišek s svojim doslednim življenjem zmore izraziti pomembne stvari, ki jih vsi sprejemamo. Zna in zmore biti graditelj mostov in ne zidov, ker je s pogledom zazrt na vse človeštvo, v mir, pravičnost, in zatorej v dialog, ne da bi pri tem pozabil na ohranjanje okolja.

  1. Lahko bi obširno poročali tudi o srečanju pri maši na stadionu, prvič v zgodovini na takšnem javnem prostoru.

Pin It on Pinterest

Share This