[et_pb_section bb_built=”1″ fullwidth=”off” specialty=”off”][et_pb_row][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text _builder_version=”3.19.6″ text_font=”Noto Serif||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”18px” text_line_height=”2em” header_font=”Noto Serif||||||||” header_text_color=”#770000″ header_line_height=”1.5em” header_2_font=”Noto Serif||||||||” header_2_text_color=”#b21111″ header_3_font=”Noto Serif||||||||” header_3_text_color=”#c41f1f” header_3_line_height=”1.6em” header_4_text_color=”#f92525″ header_4_line_height=”1.5em” header_5_text_color=”#560000″ header_5_font_size=”18px”]<\/p>\n
Tako se jim nazadnje zgodi, da ostanejo z njimi samo uslu\u017ebenci in somi\u0161ljeniki. Ob prehodu v novo tiso\u010dletje se je v svetu marsikaj spremenilo. Posebej je hudo, da so za\u010deli izginjati\u00a0pripovedni kodeksi<\/em>, ki omogo\u010dajo generacijam, da si posredujejo najlep\u0161e in najresni\u010dnej\u0161e stvari. Ti kodeksi so bili zadnji cvet starodavnega humanizma, ki je bil tako zakoreninjen v kulturi in mesu ljudstev, da je tudi tisti, ki ni stopil v cerkev, zelo dobro vedel, kaj se v njej dogaja, in obratno (Peppone in don Camillo sta se prepirala, a sta se popolnoma razumela, ker sta bila oba del istega sveta).<\/p>\n Nasprotno danes mlad \u010dlovek, ki gre mimo cerkve, te\u017eko razume dogajanje, ko bi rad molil, se ne spominja nobene molitve, ko stopi v svojo du\u0161o, ve\u010d ne najde v njej obrazov in besed, ki so prebivale v srcu njegovih star\u0161ev, in imena Jezusa, Marije, svetnikov mu ne povedo skoraj ni\u010desar. In tako se zgodi, ko posku\u0161amo prikazati na\u0161o veliko v\u010deraj\u0161njo zgodovino, da nazadnje izpovemo svojo ljubezen z besedami jezika, ki je mrtev. Plehka ni postala vsebina, postala je le\u00a0nema<\/em>, ker ji ne znamo ve\u010d dati besed, ki bi govorile. Nekatere skupnosti in organizacije prihajajo do te zavesti, v\u010dasih \u017ee z dobrimi sadovi. Drugi \u0161e ne za\u010denjajo nikakr\u0161nega zdravljenja, ker niso pri\u0161li do prave diagnoze in \u0161e naprej mislijo, da je njihova kriza odvisna od hudobnosti sveta ali od mladih, ki \u00bbniso ve\u010d isti kot v\u010deraj\u00ab. Drugi sicer dopu\u0161\u010dajo, da je kriza resna, ker so znamenja postala preve\u010d jasno vidna: pomanjkanje mladih in poklicev, odsotnost \u017eivljenjskega veselja pri odraslih, oddaljenost od ubogih, vsrkavanje duhovnih in karizmati\u010dnih novosti \u2026 Trpijo, a ne razumejo, da ti\u010di ena izmed pomembnih korenin njihove krize v\u00a0zna\u010daju pripovedovanja<\/em>.<\/p>\n Zna\u010dilna napaka, ki jo delamo v krizah pripovedovanja, je pretvorba\u00a0ideala v ideologijo<\/em>. Ta napaka je mnogim skupna, ker imata tako ideal kot ideologija opravka z\u00a0besedo<\/em>, oboje se izra\u017ea v besedah. Ideologija je namre\u010d podobna idealu, a se od njega globoko razlikuje. Ideolo\u0161ka razse\u017enost ideala (ki se navadno zelo hitro razvije) lahko mnoga desetletja ostane spe\u010da ob idealu, ker pazijo nanjo in jo zadr\u017eujejo njegovi ustanovitelji. Postane pa skoraj neizbe\u017eno dejavna tedaj, ko za\u010denjajo skupnosti opa\u017eati, da zgodovina za\u010detkov ne prepri\u010da ve\u010d ali ne prepri\u010da zadosti ali pa prepri\u010da napa\u010dne osebe (kar je najslab\u0161i izid). In tako, namesto da bi predelali prve pripovedi v kulturo, se prebudijo ideolo\u0161ki elementi in se za\u010dne pripovedovati druge zgodbe, ki se zdijo bolj o\u010darljive. Pred te\u017eavo, da bi prepri\u010dali z naporom, ki ga predstavlja preprosto pri\u010devanje, pri\u010denjamo verjeti, da potrebujemo izredno orodje in posebne u\u010dinke.<\/p>\n Ideologija je zelo privla\u010dna, ker je vedno bolj komplicirana kot ideal, bolj baro\u010dna, manj trezna, bolj spektakularna, manj popularna, bolj elitna, oddaljuje pa od ubogih in od obrobij ter je apokalipti\u010dna. Da prepoznamo pripovedno ideologijo, je treba gledati na nekatere pokazatelje. Medtem ko nas dobri in pristni ideali nagibajo k resni\u010dnemu \u017eivljenju, odpirajo skupnosti in jih delajo me\u0161ane in biolo\u0161ko raznolike, ideologija skupnosti zapre v umetna izkustva duhovnega porabni\u0161tva, ne spodbuja sre\u010danja z ubogimi, ne sli\u0161i krika ubogih, ampak glasove siren ponarejene mistike (ponarejene, ker je njena lu\u010d preve\u010d ble\u0161\u010de\u010da, da bi bila resni\u010dna).<\/p>\n Skupnosti dobro nadaljujejo dobo ustanoviteljev, kadar jim uspe re\u0161iti\u00a0ideal pred njegovo ideologijo<\/em>, se ponovno z duhom ubo\u0161tva napotijo po cestah sveta in tam poskusijo znova \u017eiveti enake \u010dude\u017ee prvih \u010dasov. Nato te \u010dude\u017ee poskusijo pripovedovati druga\u010de, tako da dodajo prvim \u010dudovitim besedam nove besede, ki so se rodile iz njihovega \u017eivljenja.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mnoge skupnosti in mnoga gibanja, ki so bila ustanovljena v 20. in v prej\u0161njih stoletjih, se danes sre\u010dujejo z veliko te\u017eavo, na kak\u0161en na\u010din prikazati svojo zgodovino, ki bi zmogla, kot v prvih \u010dasih, o\u010darati in pritegniti pristne poklice.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":78,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":" Tako se jim nazadnje zgodi, da ostanejo z njimi samo uslu\u017ebenci in somi\u0161ljeniki. Ob prehodu v novo tiso\u010dletje se je v svetu marsikaj spremenilo. Posebej je hudo, da so za\u010deli izginjati\u00a0pripovedni kodeksi<\/em>, ki omogo\u010dajo generacijam, da si posredujejo najlep\u0161e in najresni\u010dnej\u0161e stvari. Ti kodeksi so bili zadnji cvet starodavnega humanizma, ki je bil tako zakoreninjen v kulturi in mesu ljudstev, da je tudi tisti, ki ni stopil v cerkev, zelo dobro vedel, kaj se v njej dogaja, in obratno (Peppone in don Camillo sta se prepirala, a sta se popolnoma razumela, ker sta bila oba del istega sveta).<\/p> Nasprotno danes mlad \u010dlovek, ki gre mimo cerkve, te\u017eko razume dogajanje, ko bi rad molil, se ne spominja nobene molitve, ko stopi v svojo du\u0161o, ve\u010d ne najde v njej obrazov in besed, ki so prebivale v srcu njegovih star\u0161ev, in imena Jezusa, Marije, svetnikov mu ne povedo skoraj ni\u010desar. In tako se zgodi, ko posku\u0161amo prikazati na\u0161o veliko v\u010deraj\u0161njo zgodovino, da nazadnje izpovemo svojo ljubezen z besedami jezika, ki je mrtev. Plehka ni postala vsebina, postala je le\u00a0nema<\/em>, ker ji ne znamo ve\u010d dati besed, ki bi govorile. Nekatere skupnosti in organizacije prihajajo do te zavesti, v\u010dasih \u017ee z dobrimi sadovi. Drugi \u0161e ne za\u010denjajo nikakr\u0161nega zdravljenja, ker niso pri\u0161li do prave diagnoze in \u0161e naprej mislijo, da je njihova kriza odvisna od hudobnosti sveta ali od mladih, ki \u00bbniso ve\u010d isti kot v\u010deraj\u00ab. Drugi sicer dopu\u0161\u010dajo, da je kriza resna, ker so znamenja postala preve\u010d jasno vidna: pomanjkanje mladih in poklicev, odsotnost \u017eivljenjskega veselja pri odraslih, oddaljenost od ubogih, vsrkavanje duhovnih in karizmati\u010dnih novosti \u2026 Trpijo, a ne razumejo, da ti\u010di ena izmed pomembnih korenin njihove krize v\u00a0zna\u010daju pripovedovanja<\/em>.<\/p> Zna\u010dilna napaka, ki jo delamo v krizah pripovedovanja, je pretvorba\u00a0ideala v ideologijo<\/em>. Ta napaka je mnogim skupna, ker imata tako ideal kot ideologija opravka z\u00a0besedo<\/em>, oboje se izra\u017ea v besedah. Ideologija je namre\u010d podobna idealu, a se od njega globoko razlikuje. Ideolo\u0161ka razse\u017enost ideala (ki se navadno zelo hitro razvije) lahko mnoga desetletja ostane spe\u010da ob idealu, ker pazijo nanjo in jo zadr\u017eujejo njegovi ustanovitelji. Postane pa skoraj neizbe\u017eno dejavna tedaj, ko za\u010denjajo skupnosti opa\u017eati, da zgodovina za\u010detkov ne prepri\u010da ve\u010d ali ne prepri\u010da zadosti ali pa prepri\u010da napa\u010dne osebe (kar je najslab\u0161i izid). In tako, namesto da bi predelali prve pripovedi v kulturo, se prebudijo ideolo\u0161ki elementi in se za\u010dne pripovedovati druge zgodbe, ki se zdijo bolj o\u010darljive. Pred te\u017eavo, da bi prepri\u010dali z naporom, ki ga predstavlja preprosto pri\u010devanje, pri\u010denjamo verjeti, da potrebujemo izredno orodje in posebne u\u010dinke.<\/p> Ideologija je zelo privla\u010dna, ker je vedno bolj komplicirana kot ideal, bolj baro\u010dna, manj trezna, bolj spektakularna, manj popularna, bolj elitna, oddaljuje pa od ubogih in od obrobij ter je apokalipti\u010dna. Da prepoznamo pripovedno ideologijo, je treba gledati na nekatere pokazatelje. Medtem ko nas dobri in pristni ideali nagibajo k resni\u010dnemu \u017eivljenju, odpirajo skupnosti in jih delajo me\u0161ane in biolo\u0161ko raznolike, ideologija skupnosti zapre v umetna izkustva duhovnega porabni\u0161tva, ne spodbuja sre\u010danja z ubogimi, ne sli\u0161i krika ubogih, ampak glasove siren ponarejene mistike (ponarejene, ker je njena lu\u010d preve\u010d ble\u0161\u010de\u010da, da bi bila resni\u010dna).<\/p> Skupnosti dobro nadaljujejo dobo ustanoviteljev, kadar jim uspe re\u0161iti\u00a0ideal pred njegovo ideologijo<\/em>, se ponovno z duhom ubo\u0161tva napotijo po cestah sveta in tam poskusijo znova \u017eiveti enake \u010dude\u017ee prvih \u010dasov. Nato te \u010dude\u017ee poskusijo pripovedovati druga\u010de, tako da dodajo prvim \u010dudovitim besedam nove besede, ki so se rodile iz njihovega \u017eivljenja.<\/p>","footnotes":""},"categories":[47,43],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=76"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":418,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions\/418"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/78"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=76"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=76"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=76"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Luigino Bruni<\/h5>\n
Prevedel Jo\u017eko Pirc<\/h5>\n<\/div>\n<\/div>\n