[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”3.22.4″ background_image=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/1.jpg” inner_width_tablet=”50px” inner_max_width_tablet=”50px” custom_padding=”123px|0px|23px|0px|false|false” z_index_tablet=”500″][et_pb_row custom_padding=”27px|0px|5px|0|false|false” _builder_version=”3.22.3″ max_width=”80%” module_alignment=”center” use_custom_width=”on” width_unit=”off”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”3.0.47″][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ header_font=”Noto Serif|700||||on|||” header_text_align=”right” header_text_color=”#ffffff” header_font_size=”62px” header_line_height=”1.2em” header_text_shadow_style=”preset1″ header_text_shadow_color=”rgba(0,0,0,0.98)” text_orientation=”right” background_layout=”dark” z_index_tablet=”500″]<\/p>\n
[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”3.22.3″ custom_padding=”13px|0px|5px|0px|false|false”][et_pb_row custom_padding=”27px|0px|8px|0px|false|false” _builder_version=”3.22.3″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat”][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”3.0.47″][et_pb_team_member name=”Marko Juhant” position=”specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti” _builder_version=”3.22.4″ z_index_tablet=”500″]<\/p>\n
Marko Juhant je specialni pedagog (podro\u010dje obna\u0161anja, \u010dustvovanja in osebnosti), biv\u0161i ravnatelj, ve\u010dni vzgojitelj, o\u010de in avtor \u0161tevilnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok.<\/p>\n
Zagovarja konkreten in prakti\u010den pristop k vzgoji otrok.<\/p>\n
Skozi izku\u0161nje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je nau\u010dil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Opustil je tiste, ki niso delovali, in uvajal nove, na katere so se otroci odli\u010dno odzivali.<\/p>\n
[\/et_pb_team_member][\/et_pb_column][et_pb_column type=”3_4″ _builder_version=”3.0.47″][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ text_text_color=”rgba(0,0,0,0.91)” z_index_tablet=”500″]<\/p>\n
Zakaj naslov <\/span>Kletka<\/span><\/i>? Ker izraz opisuje omejen prostor, v katerem je dolo\u010deno vsa oprema in vse, kar je na voljo. V veliki meri so dolo\u010deni tudi pogoji, kako v njej \u017eivljenje poteka, kaj je sploh mogo\u010de.<\/span><\/p>\n Dana\u0161nja priporo\u010dila stroke o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih se mi ne zdijo razumna. Kako naj sprejmem, da otrok, ki obiskuje tretji razred osnovne \u0161ole, lahko vsak dan eno uro uporablja zaslon izklju\u010dno za zabavo? \u010ce to prera\u010dunam, dobim presenetljivih 360 ur na leto! To je ogromno, to sta dva meseca slu\u017ebe! S tem se nikakor ne morem strinjati, \u010deprav je ura na dan pred zasloni v priporo\u010dilu skupine strokovnjakov.\u00a0<\/span><\/p>\n Pred \u010dasom sem naletel na zelo zanimive podatke, ki so mi dali misliti. Vemo, da ne gre pri uporabi novih tehnologij samo za navado, ampak se iz tega pogosto oblikujejo odvisnosti, posebno pri uporabi interneta, igric, socialnih omre\u017eij ipd., tako pri otrocih kot pri najstnikih in odraslih.<\/span><\/p>\n \u017de dolgo vemo, da kemi\u010dne in nekemi\u010dne odvisnosti zelo podobno delujejo na \u010dloveka in v dolo\u010deni meri lahko izku\u0161nje primerjamo med sabo ter izsledke uporabljamo na obeh podro\u010djih.\u00a0<\/span><\/p>\n \u0160e v prej\u0161njem tiso\u010dletju sem zasledil poizkus o tem, kako \u017eivali izbirajo drogo. V kletki so podganam ponudili obi\u010dajno vodo in vodo, v kateri so bile droge. Skoraj vse so se redno vdajale vodi z drogo in so tudi pred\u010dasno poginile. Spoznanje poizkusa je, da v primeru, ko so droge na voljo, podgane izberejo vodo z drogo. Sledi sklep, da dostopnost do drog prakti\u010dno pomeni oblikovanje odvisnosti od njih. Zato preganjamo ponudnike drog.<\/span><\/p>\n Nekaj let kasneje je drug znanstvenik oblikoval malo druga\u010den preizkus, ki pa je ostal precej neznan. Vedel je, da so bile podgane v prvem preizkusu name\u0161\u010dene v praznih kletkah. Zato je oblikoval druga\u010dno okolje. Naredil je neke vrste park z rovi, z vrstniki, omogo\u010dil je dogajanje, igranje in podobno. Opazil je precej dru\u017eenja. Ponudba vode je bila enaka, ena \u010dista, druga z drogo. Rezultat je bil presenetljiv. Nobena od podgan ni izbirala izklju\u010dno vode z drogo v taki meri, da bi bila ta usodna za njeno \u017eivljenje. Ve\u010dina podgan pa je sploh izbirala samo \u010disto vodo.<\/span><\/p>\n Kaj lahko sklepamo? <\/span>Da<\/b> uporaba droge ni odvisna izklju\u010dno od dostopnosti, ampak predvsem od tega, kak\u0161no je \u017eivljenje, kako je organizirano, kaj je na voljo, s kom se lahko bitja dru\u017eijo, pove\u017eejo, s \u010dim se zaposlijo.<\/b><\/p>\n Ali podobno velja tudi za ljudi? Vsakdo od nas pozna koga, ki je pre\u017eivel kak\u0161no operacijo in je dobival mo\u010dna protibole\u010dinska zdravila, v katerih so droge. Hkrati vemo, da nih\u010de od teh ljudi ni postal odvisnik. In vrnili so se v kolikor toliko polno \u017eivljenje. Lahko torej primerjamo?<\/span><\/p>\n Pred leti se je Portugalska glede drog zna\u0161la v hudi situaciji. Obi\u010dajni na\u010dini za preganjanje odvisnikov in ponudnikov drog so povzro\u010dili samo nara\u0161\u010danje problema in lotili so se druga\u010dnih ukrepov. Sredstva so uporabili za povezovanje odvisnikov v kar se da obi\u010dajne oblike \u017eivljenja in problem se je prakti\u010dno prepolovil.<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/02\/1-1-1.jpg” _builder_version=”3.22.4″ z_index_tablet=”500″][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ z_index_tablet=”500″]<\/p>\n Glede na to, da so standardi uporabe zaslonov postavljeni tako visoko, in glede na to, da otroci to razumejo kot svojo absolutno pravico, star\u0161i pa kot dol\u017enost, da jim uporabo omogo\u010dijo, se vpra\u0161amo, kako naj odvisnosti zmanj\u0161amo. Ali obstaja mo\u017enost, da to dose\u017eemo tako, da otrokov \u017eivljenjski prostor ustrezno opremimo?<\/span><\/p>\n Za za\u010detek se vpra\u0161ajmo, kaj bomo dali otroku v posteljico, v njegovo sobo in kaj v dnevni prostor. Kako in s \u010dim bomo prostore oblikovali, jih zapolnili, da bodo otroci izbirali bolj zdrave mo\u017enosti, kljub temu da bodo imeli svojo drogo \u2013 zaslone <\/span>\u2012<\/span> na voljo?<\/span><\/p>\n Najmanj\u0161i prostor, v katerem otrok biva po rojstvu, je vozi\u010dek. Nekateri vozi\u010dki imajo \u017ee nastavek za tablico za predvajanje razli\u010dne glasbene vsebine ali otro\u0161kega programa, ki je po mnenju proizvajalca in prodajalca primeren najmlaj\u0161im.\u00a0<\/span><\/p>\n Kaj pa otrok v resnici potrebuje? Ko je v vozi\u010dku, potrebuje star\u0161a ali osebo, ki se ukvarja z njim, se z njim pogovarja, se ga dotika, prihaja v njegovo vidno polje, saj je treba obraz pribli\u017eati otroku. Otrok nas prepozna in komunicira z nami. Tehnolo\u0161ke mo\u017enosti so povsem odve\u010d in tudi \u0161kodljive.\u00a0<\/span><\/p>\n \u0160kodo povzro\u010dijo tudi naprave, ki jih obesimo nad otrokovo posteljico. Nekatere imajo vgrajene senzorje, in ko se otrok premakne, naprava pri\u010dne s svetlobnimi znaki \u017eivahnih in intenzivnih barv. Hkrati se ogla\u0161a z razli\u010dnimi melodijami in \u0161e kak\u0161nimi drugimi zvoki. Otrok ne more prisluhniti okolju, ne \u010daka, ne ukvarja se sam s sabo, ne gleda svojih prstkov. Taka naprava otroka spodbuja k temu, da si \u017eeli zapolniti svoj senzorni sistem. Takoj ko se zbudi, ho\u010de nekaj sli\u0161ati, nekaj videti, ho\u010de, da se nekaj dogaja in zato ne zmore po\u010dakati. Na tak na\u010din za\u010dnemo vzgajati nepotrpe\u017eljive otroke, <\/span>\u201c<\/span>takoj\u010dke<\/span>\u201d<\/span>, ki ho\u010dejo vse in ho\u010dejo zdaj. Za\u010detki odvisnosti?<\/span><\/p>\n Ko sli\u0161ite, da se je otrok prebudil, ukrepajte s primernim zamikom. \u010ce je miren, ga pustite samega \u0161e kako minuto ali ve\u010d. Ko spozna, da je sam, za\u010dne opazovati okolico in ji prisluhe. Ko sli\u0161i odpiranje vrat in stopite v sobo, sli\u0161i va\u0161o hojo, se odziva na drobne zvoke in jih po\u010dasi prepoznava. Ko pridete dovolj blizu, vam podari popoln nasmeh!<\/span><\/p>\n Marko Juhant<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_cta button_text=”Va\u0161 prispevek” _builder_version=”3.22.4″ button_alignment=”center” box_shadow_style=”preset4″ z_index_tablet=”500″ background_color=”#411dc4″ body_font=”||||||||”]<\/p>\n V prej\u0161nji \u0161tevilki revije smo napovedali, da bomo bralci revije Novi svet na povabilo specialnega pedagoga Marka Juhanta soustvarjalci njegove nove knjige z delovnim naslovom <\/span>Kletka<\/span><\/i>.\u00a0<\/span><\/p>\n Na\u010din sodelovanja je preprost. Kdor se bo po prebranem besedilu \u010dutil nagovorjenega, bo odprl spletno stran revije <\/span>www.novisvet.si<\/span><\/a>, kjer bodo \u010dlanki tudi objavljeni, poiskal povezavo na <\/span>\u201c<\/span>zid<\/b>\u201d<\/span> in napisal vpra\u0161anje, ki se mu bo porodilo, mnenje ali svojo izku\u0161njo. Lahko bo prebral odzive razli\u010dnih oseb, kar bo zagotovo odpiralo \u0161ir\u0161i pogled na obravnavano vzgojno tematiko.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n Avtor seveda ne morem jam\u010diti, da bodo ravno va\u0161a mnenja upo\u0161tevana v knjigi in razvidna v besedilu. Lahko pa zagotovi, da jih bo upo\u0161teval v razmi\u0161ljanjih, pogledih in ob preverjanju stali\u0161\u010d.<\/span><\/p>\nKaj je namen knjige<\/b><\/h2>\n
Povabilo bralcem k sodelovanju\u00a0<\/b><\/h2>\n