{"id":46074,"date":"2020-05-18T14:46:52","date_gmt":"2020-05-18T12:46:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.novisvet.si\/?p=46074"},"modified":"2021-03-08T15:05:47","modified_gmt":"2021-03-08T14:05:47","slug":"papez-sv-janez-pavel-ii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.novisvet.si\/?p=46074","title":{"rendered":"Pape\u017e sv. Janez Pavel II."},"content":{"rendered":"

[et_pb_section bb_built=”1″ _builder_version=”3.22.4″ background_image=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/jp2.jpg” custom_padding=”123px|0px|23px|0px|false|false” z_index_tablet=”500″ next_background_color=”#ffffff” inner_width_tablet=”50px” inner_max_width_tablet=”50px”][et_pb_row use_custom_width=”on” width_unit=”off” custom_padding=”27px|0px|5px|0|false|false” _builder_version=”3.22.4″ module_alignment=”center” max_width=”80%”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ header_font=”Noto Serif|700||||on|||” header_text_align=”right” header_text_color=”#ffffff” header_font_size=”62px” header_line_height=”1.2em” header_text_shadow_style=”preset1″ header_text_shadow_color=”rgba(0,0,0,0.98)” text_orientation=”right” background_layout=”dark” z_index_tablet=”500″ text_text_shadow_horizontal_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_vertical_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_blur_strength=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_horizontal_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_vertical_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_blur_strength=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_horizontal_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_vertical_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_blur_strength=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_horizontal_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_vertical_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_blur_strength=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_horizontal_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_vertical_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_blur_strength=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_horizontal_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_vertical_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_blur_strength=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_horizontal_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_vertical_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_blur_strength=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_horizontal_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_vertical_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_blur_strength=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_horizontal_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_vertical_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_blur_strength=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_horizontal_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_vertical_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_blur_strength=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″]<\/p>\n

Pape\u017e sv. Janez Pavel II.<\/h1>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section bb_built=”1″ _builder_version=”3.22.4″ custom_padding=”13px|0px|5px|0px|false|false” prev_background_color=”#000000″ inner_width_tablet=”50px” inner_max_width_tablet=”50px” z_index_tablet=”500″][et_pb_row _builder_version=”3.22.4″ background_size=”initial” background_position=”top_center” custom_padding=”27px|0px|8px|0px|false|false” width_phone=”50px” max_width_phone=”1280px” z_index_tablet=”500″ background_color=”#ffffff”][et_pb_column type=”1_4″][et_pb_team_member name=”Hans Urs von Balthasar” _builder_version=”3.22.4″ z_index_tablet=”500″ text_shadow_horizontal_length=”text_shadow_style,%91object Object%93″ text_shadow_vertical_length=”text_shadow_style,%91object Object%93″ text_shadow_blur_strength=”text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_horizontal_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_vertical_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_blur_strength=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ body_text_shadow_horizontal_length=”body_text_shadow_style,%91object Object%93″ body_text_shadow_vertical_length=”body_text_shadow_style,%91object Object%93″ body_text_shadow_blur_strength=”body_text_shadow_style,%91object Object%93″]<\/p>\n

Hans Urs von Balthasar, Giovanni Paolo II. 10 Anni di Pontificato. <\/em>Testimonianze e Riflessioni. Raccolte da Sergio Trasatti. Edizione Aquila Bianca, Roma 1988, 11\u201317. Nem\u0161ki izvirnik prvi\u010d objavljen: Ein Pontifikat im Zeichen Marias<\/em>, v: Kirche heute, Nr. 5\/Mai 2020, 14\u201316.<\/p>\n

[\/et_pb_team_member][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ text_text_shadow_horizontal_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_vertical_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_blur_strength=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_horizontal_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_vertical_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_blur_strength=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_horizontal_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_vertical_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_blur_strength=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_horizontal_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_vertical_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_blur_strength=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_horizontal_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_vertical_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_blur_strength=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_horizontal_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_vertical_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_blur_strength=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_horizontal_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_vertical_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_blur_strength=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_horizontal_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_vertical_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_blur_strength=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_horizontal_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_vertical_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_blur_strength=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_horizontal_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_vertical_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_blur_strength=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_horizontal_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_vertical_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_blur_strength=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ z_index_tablet=”500″]<\/p>\n

\u010clanek bo objavljen v junijski \u0161tevilki revije\u00a0 Ekklesia.<\/em><\/strong><\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”3_4″][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ text_text_color=”rgba(0,0,0,0.91)” z_index_tablet=”500″ text_text_shadow_horizontal_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_vertical_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_blur_strength=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_horizontal_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_vertical_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_blur_strength=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_horizontal_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_vertical_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_blur_strength=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_horizontal_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_vertical_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_blur_strength=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_horizontal_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_vertical_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_blur_strength=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_horizontal_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_vertical_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_blur_strength=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_horizontal_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_vertical_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_blur_strength=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_horizontal_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_vertical_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_blur_strength=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_horizontal_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_vertical_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_blur_strength=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_horizontal_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_vertical_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_blur_strength=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_horizontal_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_vertical_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_blur_strength=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″]<\/p>\n

Danes, 18. maja 2020, obhajamo stoletnico rojstva sv. Janeza Pavla II. Objavljamo kratek izbor odlomkov iz zapisa izpod peresa \u0161vicarskega teologa Hansa Ursa von Balthasarja iz leta 1988, ob desetletnici pape\u017eevanja Janeza Pavla II., zapisa, ki tudi danes ni izgubil svoje veljave. Presenetljivo je, da je Balthasar svoje besedilo spisal 17. april 1988 (umrl je 26. junija 1988).<\/p>\n

Janez Pavel II. je oznanilo Jezusa Kristusa \u010disto na nov na\u010din ponudil svetu, zato je Poljska \u0161kofovska konferenca predlagala, da bi ga Cerkev razglasila za cerkvenega u\u010ditelja<\/em> in zavetnika Evrope<\/em>.<\/p>\n

Duhovna globina pape\u017eeve karizmati\u010dne osebnosti<\/h4>\n

Opisovanje vseh razli\u010dnih podro\u010dij delovanja, ki jih je na\u0161 sveti o\u010de Janez Pavel II. v dopolnjenih desetih letih pape\u017eevanja nadvse blagoslovljeno napravil rodovitna, ne bi zadostovalo, \u010de ne bi osvetlili prvega in najpomembnej\u0161ega vidika, ki dolo\u010da njegovo delovanje: to je duhovna globina njegove osebnosti. Edino iz nje priteka ves blagoslov, ki spremlja njegovo neutrudno dejavnost in za \u010dlove\u0161ko presojo nedoumljivo ustvarjalnost. Veliko blagoslova je vidno na povr\u0161ju, ve\u010d tega pa samo posredno in statisti\u010dno sploh neugotovljivo, \u010deprav vemo, da se je dotaknilo milijon src in jih spremenilo. Tisk v\u010dasih lahko govori o \u00bbkarizmati\u010dnem iz\u017earevanju\u00ab njegove osebnosti, kakor da bi bilo s tem izre\u010deno nekaj psiholo\u0161ko oprijemljivega. A taki okrasni pridevki se ne morejo pribli\u017eati resni\u010dnim izvirom, iz katerih vre njegova mo\u010d. Prav tako ne bi zadostovalo govoriti o pape\u017eevi mo\u010dni \u00bbzavesti poslanstva\u00ab, ki naj bi ga priganjala k tako pogostim potovanjem; tudi to bi bilo vsaj za ve\u010dino zgolj \u010dlove\u0161ki nagib, ki naj bi ga navajal k tako nenavadnemu zavzemanju. Sklicevanje na njegovo \u00bbvitalnost\u00ab bi prav zares merilo mimo bistvenega, zlasti \u010de pomislimo, kako telesno oslabljen se je re\u0161il iz skoraj smrtnega atentata. Zanesljivo vedno ve\u010dja utrujenost ga ne odvra\u010da od tega, da obiskuje vedno nove de\u017eele ali ponovno \u017ee obiskane; to jasno dokazuje, da ga k temu ne nagiba niti veselje do potovanja niti potreba, da se pome\u0161a med nove mno\u017eice ljudi. Ne, edino njegova naloga ga priganja, da se izpostavlja naporom, ki jih celo njegovi spremljevalci le ste\u017eka prena\u0161ajo, kakor poro\u010dajo. Nepojmljiva mo\u010d ga pod\u017eiga, da vsaki\u010d premaguje tudi najve\u010djo utrujenost.<\/p>\n

Ustvarjalna mo\u010d njegove poni\u017ene molitve<\/h4>\n

Ta skrivnostna mo\u010d ima \u010disto preprosto ime: molitev<\/em>! Vsak kolikor toliko dobrohoten \u010dlovek more opaziti, iz kak\u0161ne polnosti preproste in poni\u017ene molitve pritekajo mo\u010di za njegovo delovanje. Nih\u010de nima dostopa do skrivnega pogovora med Bogom in njim, a kdor je imel sre\u010do, da je z njim obhajal sveto ma\u0161o ali prisostvoval kaki drugi pobo\u017enosti \u2013 recimo kri\u017eevemu potu na veliki petek \u2013, je moral za\u010dutiti nekaj te ustvarjalne mo\u010di. Z njo so prepojene njegove ne\u0161tete pridige, homilije, nagovori, tudi \u010de obravnava \u010dlove\u0161ka vpra\u0161anja etike, sociologije, \u010dlovekovih pravic, miru ali znanosti.<\/p>\n

Niti najmanj no\u010demo postavljati v senco dose\u017ekov njegovih velikih predhodnikov \u2013 saj te dose\u017eke on sam vedno znova hvali in poudarja. Vendar moramo opozoriti na poseben nov zven njegovih velikih poslanic. Gotovo, to so uradni dokumenti cerkvenega u\u010diteljstva, a napisani s tako ob\u010duteno osebno sr\u010dno toplino, tako malo ujeti v objektivno kurialno dikcijo; v izbiri tematike in v izrazu tako zelo pritekajo iz neposredne kontemplacije, da \u010dlovek za\u010duti pape\u017eevo utripajo\u010de srce, ki se ga neposredno dotakne v srcu. To velja vse od prve okro\u017enice Redemptor Hominis<\/em>, ki ne razvija abstraktnega dru\u017ebenega nauka, ampak \u017eivo spregovori dana\u0161njemu \u010dlove\u0161tvu v konkretno zavest. Enako velja za vse naslednje, pri \u010demer bi morali posebej prisluhniti okro\u017enici o Bo\u017ejem usmiljenju<\/em>, ker se zdi, da sta izbira vsebine in govorni slog tukaj izbrana in izra\u017eena v nenavadni silovitosti iz najglobljega sredi\u0161\u010da molitve. \u00a0<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_image _builder_version=”3.22.4″ src=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/Sv.-Janez-Pavel-II.-in-Hans-Urs-von-Balthasar.jpg” z_index_tablet=”500″ \/][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ text_text_shadow_horizontal_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_vertical_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_blur_strength=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_horizontal_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_vertical_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_blur_strength=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_horizontal_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_vertical_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_blur_strength=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_horizontal_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_vertical_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_blur_strength=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_horizontal_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_vertical_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_blur_strength=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_horizontal_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_vertical_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_blur_strength=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_horizontal_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_vertical_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_blur_strength=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_horizontal_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_vertical_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_blur_strength=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_horizontal_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_vertical_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_blur_strength=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_horizontal_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_vertical_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_blur_strength=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_horizontal_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_vertical_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_blur_strength=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ z_index_tablet=”500″]<\/p>\n

Vnemajo\u010de oznanilo zveli\u010danja za vsakega \u010dloveka<\/h4>\n

Vsak, ki vsaj nekoliko pozna Wojty\u0142ovo delo, ve, da ima na temelju svojih filozofsko-antropolo\u0161kih \u0161tudij in spisov sredi\u0161\u010dno pred o\u010dmi \u010dloveka, stvarno in duhovno delujo\u010dega \u010dloveka. Zaradi njega obstajajo vse eti\u010dne, sociolo\u0161ke in politi\u010dne znanosti. Pape\u017e jih pozna in posku\u0161a iti v korak z njihovimi spremembami. A zanimajo ga le toliko, kolikor se ukvarjajo z resni\u010dnim \u010dlovekom in mu pomagajo k \u010distej\u0161i \u010dlove\u010dnosti. Kajti Cerkev kot celota je resni\u010dnost Jezusa Kristusa v svetu in zgodovini; v njej so samo stvarna poslanstva in ni abstraktnih \u00bbfunkcij\u00ab in \u00bbslu\u017eb\u00ab (kakor v dr\u017eavi). Zato je Cerkvi pred o\u010dmi in pri srcu vedno le konkreten \u010dlovek kot resni\u010dni ali mo\u017eni ud Kristusovega telesa in zveli\u010danje, ki ga mora oznanjati, je vselej namenjeno edino temu telesnemu \u010dloveku. Veliko mo\u010dneje kakor pri Marxu gre Cerkvi za \u00bbkonkreten humanizem\u00ab, ravno tudi tedaj, ko iz o\u010di v o\u010di spregovori o \u00bbkapitalu\u00ab \u010dlove\u0161kega dela. V pape\u017eevih govorih ni ni\u010d gola \u00bbteorija o \u2026\u00ab. Vse meri na \u00bbosebo in dejanje\u00ab (kakor pove naslov njegove glavne knjige). V kr\u0161\u010danskem oznanilu zveli\u010danja \u010dlovek kot oseba in zato tudi kot delujo\u010di najde svojo resni\u010dno osvoboditev samo v dejanju Boga v Jezusu Kristusu, kadar ga \u010dlovek sprejme, zato pape\u017e \u010dloveka in njegove zadeve vedno gleda edino v lu\u010di oznanila zveli\u010danja, tudi ko govori o dru\u017ebeni pravi\u010dnosti, miru in \u010dlovekovih pravicah. To nikakor ni enostransko gledanje, ker je vendar tudi celoten Bo\u017eji evangelij, vklju\u010dno s cerkvenimi skrivnostmi in zakramenti, da, vklju\u010dno z razodetjem o troedinem bistvu ljubezni Boga, popolnoma govorjen \u010dloveku. Ni\u010d v teologiji, \u010de je resni\u010dno to, kar naj bo, niti za trenutek ne more pozabiti svoje naravnanosti na \u010dloveka. To je samoumevno za vse, kar pape\u017e govori in pi\u0161e, zato je tako blizu evangeliju, da, je ubeseditev evangelija za danes.\u00a0 \u00a0<\/p>\n

Katere ljudi nagovarja pape\u017e? Predvsem tiste, za katere upa, da jim more zaupati, tiste, pri katerih domneva odprto uho. Gotovo predvsem \u0161kofe, brez katerih se na svojih potovanjih ni\u010desar ne loti; vse dela z njihovim zaupanjem in strinjanjem. Nato duhovnike (recimo v pismu za veliki \u010detrtek leta 1979: Slu\u017eenje iz ve\u010dje ljubezni do Kristusa<\/em>); od njih po pravici toliko pri\u010dakuje ter mora po krivici do\u017eiveti toliko nezaupanja in zavra\u010danja. Nato nagovarja mlade, ki \u0161e niso zmedeni od uni\u010dujo\u010dih u\u010dinkov tiska in medijev ter mu prisluhnejo v velikih trumah. Bolne, ki jim namenja posebno skrb, uboge vseh de\u017eel, katerih pravice neutrudno brani, delavce, ki jim je \u017ee kot nad\u0161kof posve\u010dal svojo pastirsko skrb in katerih \u017eivljenjske razmere pozna iz izku\u0161nje, kon\u010dno vse, ki i\u0161\u010dejo pravo zveli\u010danje, naj verujejo v osebnega Boga ali ne: v Kristusu, ki je \u017eivel in trpel za vse, so bratje. Kaj prepre\u010duje, da skupno i\u0161\u010demo in se oziramo po zveli\u010danju, ki si ga ne moremo dati sami?<\/p>\n

Njegov pogled na Marijo kot vzor in sr\u010diko Cerkve<\/h4>\n

Duhovnosti na\u0161ega svetega o\u010deta ne bi zares razumeli, \u010de ne bi upo\u0161tevali njegovega odnosa do Gospodove Matere. Ta pobo\u017enost prav gotovo ni ni\u010d zna\u010dilno poljskega, \u010de se le ozremo na celotno izro\u010dilo katoli\u0161ke Cerkve. V njegovi docela osebni in izvirni okro\u017enici o Mariji Odre\u0161enikova Mati<\/em> se pape\u017eeva molitev na poseben na\u010din zdru\u017euje z njegovo antropologijo in ekleziologijo. Marija sama je popolna molivka: pri u\u010dlove\u010denju izre\u010de privolitev, v Kani je pripro\u0161njica, ki je usli\u0161ana s svojo voljnostjo \u2013 \u00bbKarkoli vam pore\u010de, storite\u00ab \u2013, skupaj z Janezom, svojim sinom, je postavljena v Cerkev in postane del njene ob\u010destvene molitve; z vsem svojim bivanjem je zgled zaupne molitve v veri (kakor pape\u017e poudarjeno poka\u017ee). Marija tako postane predpodoba in srce Cerkve. V Razodetju kot Mesijeva mati (12. pogl.) postane njegova dokon\u010dna nevesta (19. pogl.). V Stari zavezi za\u010deto \u017eensko vlogo Bo\u017ejega ljudstva dokon\u010dno predstavlja v Novi zavezi; tako postane pravi odgovor na feministi\u010dno branje Svetega pisma, \u0161e ve\u010d, vodilo za branje.<\/p>\n

Petrov naslednik, ki mora kot rimski \u0161kof skrbeti za edinost vidne Cerkve, je notranje naravnan na to marijansko po\u010delo edinosti Cerkve kot Kristusove neveste; obe cerkveni po\u010deli \u2013 ki ju je Kristus sam izrecno postavil v njuno vlogo \u2013 sta med seboj nelo\u010dljivi; njuno lo\u010devanje postane najve\u010dja \u0161koda organski cerkveni edinosti. Kakor si Marija kot mati in prapodoba Cerkve no\u010de prila\u0161\u010dati slu\u017ebenih funkcij, tako tudi pape\u0161tvo in vsaka druga cerkvena slu\u017eba ne moreta opravljati svoje naloge brez spo\u0161tovanja in oziranja na \u017eenskost in materinskost Cerkve.<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_image _builder_version=”3.22.4″ src=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/janapawelII3.jpg” z_index_tablet=”500″ \/][et_pb_text _builder_version=”3.22.4″ text_text_shadow_horizontal_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_vertical_length=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ text_text_shadow_blur_strength=”text_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_horizontal_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_vertical_length=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ link_text_shadow_blur_strength=”link_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_horizontal_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_vertical_length=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ul_text_shadow_blur_strength=”ul_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_horizontal_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_vertical_length=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ ol_text_shadow_blur_strength=”ol_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_horizontal_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_vertical_length=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ quote_text_shadow_blur_strength=”quote_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_horizontal_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_vertical_length=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_text_shadow_blur_strength=”header_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_horizontal_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_vertical_length=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_2_text_shadow_blur_strength=”header_2_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_horizontal_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_vertical_length=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_3_text_shadow_blur_strength=”header_3_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_horizontal_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_vertical_length=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_4_text_shadow_blur_strength=”header_4_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_horizontal_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_vertical_length=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_5_text_shadow_blur_strength=”header_5_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_horizontal_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_vertical_length=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ header_6_text_shadow_blur_strength=”header_6_text_shadow_style,%91object Object%93″ z_index_tablet=”500″]<\/p>\n

V \u0161oli poni\u017ene Gospodove dekle<\/h4>\n

Pape\u0161tvo in mariologija \u017ee od nekdaj veljata za posebni zna\u010dilnosti katoli\u0161ke Cerkve. Zato ni ni\u010d \u010dudnega, da so ju Cerkve reformacije hkrati zavrgle. A povezanosti med obema niso prav dobro spoznali niti v zlati dobi marijanskega \u010de\u0161\u010denja, recimo v srednjem veku ali spet v \u010dasu pape\u017eev Pijev, \u010deprav so v zahodnem kr\u0161\u010danstvu \u2013 bolj kakor v vzhodnem \u2013 Marijo vselej imeli za prapodobo Cerkve. A Marija je bila tedaj, tudi v \u010dasu novega oblikovanja marijanskih dogem, vendar mo\u010dno pred o\u010dmi kot posamezna oseba, obdarovana z milostjo: njene posebne predpravice so bile predmet ob\u010dudovanja. Janez Pavel II. vidi Marijo druga\u010de, bli\u017ee preprostim vernikom. Poudarja njeno vero, ki je odlikovala vse njeno zemeljsko \u017eivljenje: vero, ki ne vidi, \u0161e ve\u010d, pogosto ne razume (kakor pri dvanajstletnem Jezusu). S tem jo ne le pribli\u017ea ne\u0161tetim romarjem v marijanskih bo\u017ejepotnih krajih \u2013 saj pogosto prav najponi\u017enej\u0161i, najneznatnej\u0161i kristjani i\u0161\u010dejo pomo\u010d in varnost pri \u00bbMateri Cerkve\u00ab \u2013, ampak tudi svoji lastni slu\u017ebi, ki jo deli s \u0161kofi in duhovniki. Pape\u017e je slu\u017eabnik Bo\u017ejih slu\u017eabnikov, kakor je Marija dekla vseh slu\u017eabnic; oba ka\u017eeta na edinega Gospoda Cerkve: \u00bbPasi moje <\/em>ovce\u00ab, \u00bbKarkoli vam on<\/em> pore\u010de, storite\u00ab. Samo v tem preprostem katoli\u0161kem gledanju, v katero moramo seveda prodreti, so feministi\u010dne zahteve razre\u0161ene in v svoji enostranskosti premagane. Razre\u0161ene, kolikor je Immaculata, Brezmade\u017ena, visoko nad Petrom: Cerkev kot Kristusova nevesta v vseh svojih udih je bistveno \u017eenska. Premagane, ker Jezus s kri\u017ea postavi svojo mater v Cerkev, in sicer po Janezu v celotno konkretno Cerkev, ki jo vodi Peter.<\/p>\n

Plamene\u010de pri\u010devanje o skrivnosti troedinega Boga<\/h4>\n

Ta opozorila na organsko zgradbo Cerkve \u2013 communio hierarchica<\/em> je znano geslo koncila \u2013 naj nikakor ne dajejo vtisa, da je tukaj sredi\u0161\u010de duhovnosti na\u0161ega pape\u017ea. Sredi\u0161\u010de je seveda tam, kjer se odpira razodetje troedinega Boga v u\u010dlove\u010denem Sinu. Dokaz za to je mogo\u010dna trilogija okro\u017enic o Sinu, O\u010detu in Svetem Duhu. Kako nujno potrebno je bilo to temeljno skrivnost priklicati vernikom v spomin, saj je mnogim odmaknjena kot nedoumljiva in nerazumljiva resnica! A vendar bi moralo biti to vsakomur najbolj doma\u010de: Bog je ljubezen, kakor pravi Janez. In to ne more biti druga\u010de, kakor da je Bog troedin ter nas ho\u010de pritegniti v svoje ve\u010dno \u017eivljenje ljubezni po u\u010dlove\u010denju, kri\u017eu, evharistiji in podaritvi Duha.<\/p>\n

Duhovnost na\u0161ega svetega o\u010deta je eno samo ovr\u017eenje utrujene brezvoljnosti mnogih dana\u0161njih kristjanov, ki mislijo, da so resnice razodetja prestare, da \u00bbbi bile \u0161e resni\u010dne\u00ab, preve\u010d iztro\u0161ene, da bi \u0161e vplivale na dana\u0161nji svet in ga od znotraj spremenile. Kajti neznanska duhovna \u017eivost na\u0161ega pape\u017ea ka\u017ee, da so prav te osrednje kr\u0161\u010danske resnice in samo one sposobne prekvasiti vse probleme, ki jih bo to delo po vrsti razgrinjalo, ter iz navidezne brezizhodnosti odpirati daljnose\u017eno cesto. \u00a0<\/p>\n

Prevedel Anton \u0160trukelj<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_image _builder_version=”3.22.4″ src=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/jp22.jpg” z_index_tablet=”500″ \/][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Objavljamo kratek izbor odlomkov iz zapisa izpod peresa \u0161vicarskega teologa Hansa Ursa von Balthasarja iz leta 1988, ob desetletnici pape\u017eevanja Janeza Pavla II., zapisa, ki tudi danes ni izgubil svoje veljave. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":46077,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","footnotes":""},"categories":[47,145,43],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/46074"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=46074"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/46074\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":46157,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/46074\/revisions\/46157"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/46077"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=46074"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=46074"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=46074"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}