[et_pb_section bb_built=”1″ _builder_version=”3.21.1″ background_image=”http:\/\/www.novisvet.si\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/father-son-hug.jpg” z_index_tablet=”500″ custom_padding=”274px|0px|0|0px|false|false” next_background_color=”#ffffff”][et_pb_row _builder_version=”3.0.48″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text _builder_version=”3.21.1″ header_font=”|||||on|||” header_text_align=”right” header_text_color=”#ffffff” header_font_size=”42px” header_text_shadow_style=”preset1″ text_orientation=”right” z_index_tablet=”500″]<\/p>\n
[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”3.0.47″ prev_background_color=”#000000″][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”3.0.47″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text _builder_version=”3.21.1″ text_font=”Noto Serif||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”18px” text_line_height=”2.3em” header_3_font=”Noto Serif|||||on|||” header_3_text_color=”#960500″ header_3_font_size=”27px” header_3_line_height=”2em” background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” z_index_tablet=”500″]<\/p>\n
Jezus je svojim u\u010dencem oznanil blagre, potem pa je, kakor pripoveduje Luka, izrekel svoje revolucionarno vabilo, naj vsakega \u010dloveka ljubijo kot brata, celo \u010de se izka\u017ee, da je sovra\u017enik.
Jezus to dobro ve in pojasnjuje: bratje smo zato, ker imamo enega samega O\u010deta, ki vedno i\u0161\u010de svoje otroke.
Z nami ho\u010de navezati odnos, vabi nas, naj sprejmemo svoje odgovornosti, hkrati pa je njegova ljubezen tista, ki skrbi za nas, nas ozdravlja in nas hrani. To je materinski odnos so\u010dutja in ne\u017enosti.
Bo\u017eje usmiljenje se osebno obra\u010da k vsakemu \u010dlove\u0161kemu bitju z vso njegovo krhkostjo, in \u0161e ve\u010d: Bog ima najraje tistega, ki se znajde na robu dru\u017ebe, je izklju\u010den in zavr\u017een.
Usmiljenje je ljubezen, ki napolni srce, potem pa se razliva na druge, na doma\u010de kakor na tujce, na vse ljudi okoli nas.
Ker smo otroci tega Boga, smo mu lahko podobni v tistem, kar je zanj zna\u010dilno: ljubezen, pripravljenost, da sprejmemo so\u010dloveka, potrpe\u017eljivo \u010dakanje, da za drugega pride pravi trenutek.<\/p>\n
\u00bbBodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi va\u0161 O\u010de.\u00ab<\/strong><\/p>\n Na \u017ealost je ozra\u010dje v na\u0161em osebnem in dru\u017ebenem \u017eivljenju vedno bolj nasi\u010deno z vedno ve\u010djimi sovra\u017enostmi in tekmovalnostjo, z medsebojnim sumni\u010denjem, brezprizivnimi sodbami in s strahom pred drugim; kopi\u010dijo se zamere in vodijo do spopadov in vojn. \u00bbBodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi va\u0161 O\u010de.\u00ab<\/strong><\/p>\n Naslednjo zgodbo pripoveduje M., dekle s Filipinov: \u00bbStara sem bila \u0161ele enajst let, ko so mi ubili o\u010deta. A pravici nikoli ni bilo zado\u0161\u010deno, ker smo bili revni. Ko sem odrasla, sem \u0161tudirala pravo, ker sem \u017eelela dose\u010di pravico glede smrti svojega o\u010deta. Bog pa je imel zame druga\u010den na\u010drt: kolegica me je povabila na sre\u010danje ljudi, ki so si resno prizadevali \u017eiveti evangelij. Tako sem se jim pridru\u017eila tudi jaz. Letizia Magri<\/p>\n 1 Prim. Rim 12,21; 2 prim. Ch. Lubich, Z novimi o\u010dmi, Novi svet 9\/1999, str. 13; 3 prim. Mt 5,44; Lk 6,2<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Odpu\u0161\u010danje \u2013 O\u010detov dar<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":45235,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/45234"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=45234"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/45234\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":45381,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/45234\/revisions\/45381"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/45235"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=45234"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=45234"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.novisvet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=45234"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Kot kristjani lahko ponudimo pri\u010devanje, ki gre odlo\u010dno proti toku: osvobodimo se samih sebe in raznih pogojenosti in za\u010dnimo znova tkati na\u010dete ali pretrgane vezi v dru\u017eini, na delovnem mestu, v \u017eupnijski skupnosti, v politi\u010dni stranki.
\u010ce smo komu naredili kaj hudega, ga pogumno prosimo za odpu\u0161\u010danje in za\u010dnimo znova. To je dejanje velikega dostojanstva.
In \u010de je kdo zares \u017ealil nas, mu sku\u0161ajmo odpustiti, mu v srcu znova napraviti prostor in mu tako omogo\u010diti, da ozdravi rano.
Toda kaj je odpu\u0161\u010danje?
\u00bbOdpu\u0161\u010danje ni pozabljanje, \/…\/ ni slabotnost, \/…\/ ni v tem, da imamo za nepomembno tisto, kar je hudo, ali za dobro, kar je zlo, \/…\/ ni brezbri\u017enost. Odpu\u0161\u010danje je dejanje volje in jasnosti, torej svobodno dejanje, ki je v tem, da sprejmemo brata tak\u0161nega, kakr\u0161en je, kljub vsemu slabemu, kar nam je naredil, kakor Bog sprejema nas gre\u0161nike kljub na\u0161im pomanjkljivostim. Odpu\u0161\u010danje je v tem, da na \u017ealitev ne odgovarjamo z \u017ealitvijo, temve\u010d storimo, kar pravi Pavel: “Ne daj se premagati hudemu, temve\u010d premaguj hudo z dobrim.”1\u00ab2 Te odprtosti srca ni mogo\u010de improvizirati. Zanjo si je treba prizadevati vsak dan in nenehno rasti kot Bo\u017eji otroci. Ta odprtost je predvsem O\u010detov dar, za katerega lahko prosimo in moramo prositi O\u010deta samega.<\/p>\n
Nekega dne sem prosila Jezusa, naj me nau\u010di v dejanju \u017eiveti njegovo besedo: “Ljubite svoje sovra\u017enike,”3 kajti \u010dutila sem, da me \u0161e vedno navdaja sovra\u0161tvo do tistih, ki so ubili mojega o\u010deta. Naslednji dan sem na delu sre\u010dala poglavarja tiste skupine. Z nasmehom sem ga pozdravila in ga vpra\u0161ala, kako gre njegovi dru\u017eini. Zaradi pozdrava je bil zmeden, jaz pa \u0161e bolj zaradi tistega, kar sem storila.
Sovra\u0161tvo v meni se je topilo in se spreminjalo v ljubezen. A to je bil zgolj prvi korak: ljubezen je ustvarjalna! Pomislila sem, da mora vsak \u010dlan njihove skupine prejeti na\u0161e odpu\u0161\u010danje. Z bratom sva jih \u0161la obiskat, da bi ponovno vzpostavili na\u0161 odnos in da bi jim izpri\u010dala, da jih Bog ljubi. Eden od njih naju je prosil odpu\u0161\u010danja za to, kar je storil, in prosil, naj molimo zanj in za njegovo dru\u017eino.\u00ab<\/p>\n