»Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.« (Rim 12,10)
Beseda življenja tega meseca je vzeta iz zelo bogatega pisma apostola Pavla Rimljanom. Pavel krščansko življenje predstavlja kot resničnost, v kateri je ljubezni v izobilju, brezplačne in brezmejne ljubezni, ki jo je Bog izlil v naša srca in ki jo potem mi dajemo drugim. Da bi bila ta beseda še pomembnejša in učinkovitejša, je vanjo vstavil dva pojma: “philostorgos”, ki zajema dve posebni značilnosti ljubezni, značilni za krščansko skupnost: ljubezen med prijatelji in ljubezen v družini.
»Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.«
Posebej se ustavimo pri vidiku bratstva in medsebojnosti. Kakor piše Pavel, se člani krščanske skupnosti ljubijo med seboj, ker so deli drug drugega (12,5), so bratje, katerih edini dolg je ljubezen (13,8), se veselijo s tistimi, ki se veselijo, in jokajo s tistimi, ki jokajo (12,15), ne sodijo in bratu niso v pohujšanje (14,13).
Naše življenje je tesno povezano z življenjem drugih in skupnost je živo pričevanje o zakonu ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na zemljo. To je zahtevna ljubezen, ki gre tako daleč, da damo življenje drug za drugega. To je konkretna ljubezen, obarvana s tisočerimi izrazi, ki želi dobro drugega, njegovo srečo. Omogoča, da bratje in sestre dosežejo polno uresničitev samega sebe, da tekmujejo, kdo bo bolj cenil lastnosti drugega. To je ljubezen, ki upošteva potrebe vseh, ki stori vse, da nikogar ne zapusti, in zaradi katere smo odgovorni in dejavni v družbenem življenju, kulturi in političnem udejstvovanju.
»Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.«
»Če pogledamo skupnosti prvega stoletja, vidimo, da je imela krščanska ljubezen, ki se je brez razlike razširila na vse, ime, imenovala se je philadelphia, to pomeni bratovska ljubezen. V takratni posvetni književnosti se je ta izraz uporabljal za ljubezen med krvnimi brati. Nikoli se ni uporabljal za člane iste družbe. Izjema je bila le Nova zaveza.« Mnogo je mladih, ki imajo potrebo po »globljem, bolj občutenem in pristnejšem odnosu. In medsebojna ljubezen prvih kristjanov je imela vse značilnosti bratske ljubezni, bila je na primer močna in globoka.«
»Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.«
Značilnost članov skupnosti, ki živijo vzajemno ljubezen, je, da se ne zapirajo vase, ampak so se pripravljeni spoprijeti z resničnimi izzivi, ki se pojavljajo v okolju, v katerem delujejo.
Navdušeno pripoveduje o tekmovanju v solidarnosti, ki se je razvilo, da bi ga konkretno podprli: »Mnogi so mi priskočili na pomoč, v treh dneh nam je uspelo popraviti streho in zamenjati strope iz zemlje in slame z mavčnokartonskimi.« Nekaj ljudi s Češke je tudi finančno prispevalo k obnovitvenim delom. To je bilo dejanje, s katerim je širša skupnost postala vidna in s katerim smo presegli razdalje .
Pripravila Patrizia Mazzola
in ekipa besede življenja
- K. iz Srbije, madžarske narodnosti, oče treh otrok, si je končno lahko privoščil nakup hiše, vendar zaradi nesreče ni imel finančnih in fizičnih možnosti, da bi jo sam obnovil. Zato je skupnost fokolarov stopila v akcijo in konkretizirala projekt #daretocare, ki so ga predlagali Mladi za zedinjen svet.
